George Washington
 | |
| Rodil(-a) se | 22 februara 1732 Popes CreekПоупс Крик, Virdžinija, Britanska Amerika. |
|---|---|
| Umrl(-a) | dekembra 14, 1799 (vo věku 67 lět) MountМаунт Vernon, Virdžinija, SŠA |
| Město pogreba | MountМаунт Vernon |
| Rod dějateljnosti | general, glavny načelnik, prvy prezident Sjedinjenyh štatov Ameriky |
| Politična partija | Nezavisny |
| Suprug(a) | Martha WashingtonМарта Вошингтон (ožen. 6 januara 1759 g.) |
| Podpis | |
 | |
George Washington (izgovor: Džordž Vošington;Джордж Вошингтон (ang.: George Washington; 22 februara 1732 — 14 dekembra 1799) byl amerikansky general i glavny načelnik kolonialnoj armije podčas amerikanskoj revolucije (1775–83).[1] On byl prvy prezident Sjedinjenyh štatov Ameriky i jest uvažany za jednogo iz otcev-osnovateljev SŠA.
Osobny život
[praviti | praviti izvorny kod]Urodil se na fermě FerryФерри blizko rěky RappahannockРаппаханок vo Virdžiniji.
On hodil do školy vo vozrastu od 7 do 15 lět, no jego školjenje ne bylo stabilnym. Učil se literaturu, geografiju, etiketu. Mnogo se naučil praktičnoj matematiky i zemjeměrstva, no ne dostal klasično grekolatinsko školjenje.
Kogdy jemu umrěl otec, GeorgeДжорж imal 11 lět. Potom jego vozpitali jegova mati, Mary Ball WashingtonМери Болл Вошингтон, i jegov brat po otcu, LawrenceЛоуренс. LawrenceЛоуренс dokončil budovati poměstje na 2500 akrov i dal jemu i plantacije okolo njego ime MountМаунт Vernon. Veliku rolju vo jego životě imal takože jego susěd, lord FairfaxФејрфакс. Vo lětě 1749 s pomočju lorda FairfaxaФејрфакса WashingtonВошингтон stal zemjeměrom okruga CulpeperКалпепер a byl tutym zajety 2 lěta.
Vo 1752 LawrenceЛоуренс umrěl od tuberkulozy. GeorgeДжордж platil vdově Lawrence’aЛоуренса, AnneЕнн, za posluživanje jego zemjeju dopoka ona ne umrěla v 1761. Dolgy čas, upravjanje MountМаунт Vernon bylo glavnym dělom života George’a WashingtonaДжорджа Вошингтона.
Oženil se vo 1759, kogdy imal 26 lět. Jego ženoju stala Martha Dandridge CustisМарта Дендридж Кастис, vdova bogatogo zemjevladca. Tuto supružstvo bylo dost dobrym i spokojnym. Kako rezultat tutogo supružstva, on stal jednym iz najbogatših ljudij vo Virdžiniji.
Prvonačelno jego plantacija imala 18 rabov, v 1760 platil danj za 49 rabov. Protiv tomu, stavil se mnogo kritično do institucije rabstva, a nadějal se, že někogda prěstane egzistovati. Vo svojem testamentu, prosil prědati jego rabov svojej ženě i prosil osvoboditi jih. Po jegovoj smrti, ona v 1800–1801 zaisto osvobodila jego rabov.
Iztočniky
[praviti | praviti izvorny kod]- ↑ "George Washington". Encyclopedia Britannica. Bylo arhivovano iz iztočnika 28 junija 2026. Data dostupa: 2 julija 2026.
