Zvězdoznavstvo
Zvězdoznavstvo ili Astronomija (greč.: ἀστρονομία) jest nauka o prirodě, izučajuča dviženje, ustroj i razvoj nebesnyh těl. Prědmetom izučenja sut sistemy i javjenja vně granic zemnoj atmosfery – objekty, kako sut Solnce, planety, asteroidy, komety, meteority, kosmičny prostor, zvězdy, galaktiky i javjenja kako izbuh svrhnovyh, gama eksplozije, kvazary, pulsary i reliktova radiacija. Čestju zvězdoznavstva jest i kosmologija, izučajuča Vsesvět kako cělo.[1]
Zvězdozbanstvo jest jednoju iz najdrěvnějših nauk o prirodě. Prědhistorične kultury sut ostavili poslě sebe artefakty s astronomičnym pridělanjem, kako Stounhendž. Prve civilizacije vaviloncov, grěkov, kitajcevcov, indijcev i majancev sut provodili metodične observacije nočnogo neba. Vslěd iznahodženja teleskopa, razvoj zvězdoznavstva se značno uskoril. Historično, zvězdoznavsto je vključalo atrometriju, navigaciju po zvězdam, observačnu astronomiju, iztvorjenje kalendarevov i daže astrologiju. V tutčasnoj době profesionalna astronomija čestično se pojmaje kako sinonim astrofiziky.
V tečenju 20-go stolětja astronomija se razdělila na dvě osnovne česti – observačnu i teoretičnu. Observačna astronomija imaje cěljem dobyvanje danyh nebesnyh těl črěz različne metody observacije, i tute dane sut potom analizovane za pomočju zakonov fiziky. Teoretična astronomija izučaje procesy, protěkajuče vo Vsesvětu, ktore by mogli objasnjati dobyte observačnoju astronomijeju dane. Za tutoj cělj izrabatyvajut matematične modely i sovršajut kompjuterne simulacije. Tute dva děla zvězdoznavstva se vzajemno dopolnjajut: teoretična astronomija gledaje objasnjenje observovanyh javjenij, a observačna astronomija koristaje se za prověrku teoretičnyh hipotez. Kromě togo, astronomične observacije podavajut važnu informaciju, dozvaljajuču prověrku osnovnyh teorij v fizikě, napriklad, občej teorije odnositeljnosti.
Zvězdoznavstvo jest jedna iz najdavnějših nauk, koristajučih naučne metody ješče od dob Drěvnoj Grěcije. Ona jest jednoju iz malogo čisla nauk, v ktoroj neprofesionali prodolžajut igrati aktivnu rolju, osoblivo pri odkryvanju i izučenju kratkotrajnyh javjenij. Astronomi amateri sut prinesli značny vklad v izvršenje važlivyh astronomičnyh odkrytij.
Astronomiju trěba ne měšati s astrologijeju. Ačekoli obědvě imajut obče proizhodženje i operujut shodnymi pojetjami, one sut sporadično različne.[2]
Specifične podoblasti
[praviti | praviti izvorny kod]Sučasno zvězdoznavstvo sodrživaje specifične podoblasti, něktore iz njih sut:
- Astronomija Solnca
Solnce jest najčesto observovanoju zvězdoju, Ono nahodi se na razstojanju okolo osmi světelnyh minut i je tipičnym světilom glavnogo reda, spektralnoj klasy G2V, formovano prěd priblizno 4.6 miliardov lět. Solnce ne mněvaje se za prěměnnu zvězdu, ale observujut periodične izměny jegovoj aktivnosti, nazyvane solnečnym ciklom. On imaje dolgost 11 lět i izražaje se v izměně čisla solnečnyh peten. To sut oblasti s nizšeju temperaturoju, než v susědnyh k njim oblastjam, prisutnost ktoryh objasnjaje se intensivnoju magnitnoju aktivnostju.[3]
- Planetologija
Planetologija izučaje sostav i strojenje planet, jih prirodnyh sputnikov, asteroidov, komet kako v Solnečnoj sistemě, tako i mimo njej. Glavne rolje v planetologije zajmajut nauky geologija, biologija, geohemija i astrobiologija. Prěd r. 1993 planetologija je zajimala se planetarniymi objektami v Solnečnoj sistemě. Slěd odkrytja ekstrasolarnyh planet oblast studije se značno razširila. Dnešno ona vključaje izučenje ekzotičnyh ekstrasoljarnyh objektov, napriklad, planet okolo nevtronnyh zvězd. Solnečna sistema jest odnosno dobro izučena, napočetku teleskopami, a pozdněje kosmičnymi aparatami. Tuto davaje dobru osnovu za razuměnje procesov formovanja i evolucije planetnyh sistem, ače nove odkrytja trajajut.[4]
- Zvězdna astronomija
Izučenje zvězd i jih evolucije igraje osnovnu rolju za razuměnje Vsesvěta. Astrofizika zvězd koristaje observačnu astronomiju i teoretične modely procesov, v njih protěkajučih.[5]
Formovanje zvězd stavaje se v oblastah s vysokoju gustotoju praha i gazov, ktore nazyvajut temnymi mglavinami (Dark nebulae). Pri oprěděljenyh uslovjah oblačne fragmenty stiskajut se pod vlivom gravitacije i formujut protozvězdu. V slučaju egzistovanja dost gustogo i gorečego jedra načinaje se termojedrna sinteza i se formuje zvězda glavnogo reda. Bezmalogo vse hemične elementy, ktore sut težši, než vodorod i helij, sut sintezovane vnutri zvězd.[5]
- Galaktična astronomija: izučaje strukturu našej i drugyh galaktik.
- Vněgalaktična astronomija: izučaje objekty vně Mlěčnogo puta.
- Kosmologija izučaje velikorazměrnu strukturu, proizhodženje i evoluciju Vsesvěta.
Druge discipliny, ktore by mogli byti priděljene k zvězdoznavstvu, sut:
- Astrobiologija: izučaje procesy, ktore by mogli dovesti k zarodženju života vo Vsesvětu.
- Arheoastronomija
- Astrohemija
- Astrosociobiologija
- Astrofilosofija
Referencije
[praviti | praviti izvorny kod]- ↑ Unsöld, Albrecht; Baschek, Bodo (2001). Classical Astronomy and the Solar System – Introduction.
- ↑ Unsöld, Albrecht; Baschek, Bodo (2001). The New Cosmos: An Introduction to Astronomy and Astrophysics (na anglijskom). Berlin, New York: Springer. ISBN 3-540-67877-8.
- ↑ Johansson, Sverker (27 julija 2003). "The Solar FAQ" (na anglijskom). Talk.Origins Archive. Data dostupa: 11 avgusta 2006.CS1 maint: date and year (link)
- ↑ Bell III, J. F.; Campbell, B. A.; Robinson, M. S. (2004). Remote Sensing for the Earth Sciences: Manual of Remote Sensing (na anglijskom) (3rd izd.). John Wiley & Sons. Data dostupa: 23 avgusta 2006.
- 1 2 Harpaz, Amos (1994). Stellar Evolution (na anglijskom). A K Peters, Ltd. ISBN 9781568810126.
Vnešnje linky
[praviti | praviti izvorny kod]- Každodenno obnavjana baza danyh fotografij kosmosa
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Астрономия» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
