Ardea
Ardea | |
|---|---|
| Comune di Ardea | |
 Cerkev Sv. Petra | |
  Ardea Geografski položaj v Italiji | |
| 41°37′0″N 12°33′0″E / 41.61667°N 12.55000°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Lacij |
| Metropolitansko mesto | Rim (RM) |
| Frazioni | Banditella, Nuova Florida, Castagnetta, Castagnola, Centro Regina, Nuova California, Colle Romito, Lido dei Pini, Marina di Ardea, Rio Verde, Tor San Lorenzo, Tor San Lorenzo Lido, Montagnano. |
| Upravljanje | |
| • Župan | Maurizio Cremonini (FdIl) |
| Površina | |
| • Skupno | 72,1 km2 |
| Nadm. višina | 37 m |
| Prebivalstvo (2026)[2] | |
| • Skupno | 51.374 |
| • Gostota | 712 preb./km2 |
| Demonim | Ardeatini |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 00040 |
| Klicna koda | 06 |
| Zavetnik | Sveti Peter, apostol |
| Dan | 29. junij |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Ardea (starogrško Ἀρδέα) je starodavno mesto in sedež istoimenske občine s 51.374 prebivalci (2026)[2] v metropolitanskem mestu prestolnice Rim. Leži 35 kilometrov južno od središča Rima in približno 4 kilometre od današnje sredozemske obale.
Gospodarstvo mesta temelji predvsem na kmetijstvu, čeprav ima od sedemdesetih let 20. stoletja vse pomembnejšo vlogo tudi industrija.
Ustanovitev
[uredi | uredi kodo]Ustanovitev Ardea različni viri razlagajo različno. Helenistični zgodovinar Ksenagora je menil, da jo je ustanovil Ardeas, sin Odiseja in Kirke, medtem ko druga tradicija pripisuje ustanovitev Danaji, Perzejevi materi. Obe razlagi kažeta na pelazški izvor. V Eneidi je je Ardea predstavljena kot prestolnica Rutulov, katerih kralj Turn sicer priznava oblast Latinus, a ohranja določeno samostojnost. Zgodovinar Barthold Georg Niebuhr je Ardeo razlagal kot središče pelazškega dela latinskega prebivalstva ter Turna povezal s Tirenci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Ardea je eno najstarejših mest v zahodni Evropi, ustanovljeno je bilo v 8. stoletju pred našim štetjem .
Leta 509 pr. n. št. je rimski kralj Lucij Tarkvinij Superb neuspešno napadel Ardea in začel njeno obleganje.[3] To je prekinila revolucija, ki je pripeljala do njegovega strmoglavljenja in ustanovitve rimske republike. Eden glavnih voditeljev upora, Lucij Junij Brut, je prišel v rimski vojaški tabor pri Ardei in si zagotovil podporo vojske za revolucijo.
Leta 443 pr. n. št. so Ardeo oblegali Volščani. Obleganje so kmalu prekinile rimske čete pod vodstvom Marka Geganija Macerina.
Livij omenja, da so Ardejci skupaj z Zakintijci sodelovali pri ustanovitvi Sagunta v Španiji, najverjetneje v 5. stoletju pr. n. št.
Med drugo punsko vojno je Ardea spadala med redka mesta, ki niso želela zagotoviti vojaške podpore Rimu; po rimski zmagi je zato izgubila svojo avtonomijo. V nadaljevanju se mesto najpogosteje omenja v povezavi z Via Ardeatina, pomembno rimsko cesto, po kateri je dobilo ime. V 3. in 2. stoletju pred našim štetjem je Ardea postopoma propadala in bila v cesarskem obdobju skoraj zapuščena. Kljub temu je imel tam posestva rimski pisec Columella iz 1. stoletja.[4]
Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva je bila Ardea zapuščena in se je znova začela razvijati šele po 9. stoletju našega štetja. Leta 1118 je njen grad gostil papeža Gelazija II., kasneje pa so se za nadzor nad mestom potegovali različni fevdalni gospodje. Leta 1419 jo je papež Martin V. podelil svoji rodbini Colonna, ki jo je leta 1564 prodala družini Cesarini.
Leta 1816 je Ardea postala frazione Genzano di Roma. Po izsuševanju okoliških močvirij od leta 1932 dalje se je območje začelo znova razvijati; okoli leta 1948 je Ardea postala frazione Pomezia, leta 1970 pa je pridobila status samostojne občine.
Glavne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Med ostanki starodavnega mesta Ardea izstopa obrambni agger iz 7. stoletja pr. n. št., ki je bil v 4. stoletju pr. n. št. razširjen v obsežnejše mestno obzidje. Arheološka izkopavanja so odkrila tudi štiri templje neznane posvetitve ter ostanke tlaka bazilike na območju nekdanjega foruma (okoli 100 pr. n. št.).
Med pomembnejšimi znamenitostmi je cerkev svete Marine, ki jo je leta 1191 dal zgraditi Cencio Savelli (poznejši papež Honorij III.), z enoladijsko notranjostjo, nekoč v celoti poslikano. Romanska cerkev svetega Petra apostola iz 12. stoletja, povezana z rimsko baziliko San Paolo Fuori le Mura vključuje nekdanji obrambni stolp proti saracenskim napadom, danes preurejen v zvonik, ter ohranja freske iz 15. stoletja in leseno razpelo iz 16. stoletja.
Med novejšimi znamenitostmi so vrtovi Giardini della Landriana, ki jih je zasnoval Russell Page, ter Museo Giacomo Manzù z okoli 400 deli kiparja Giacoma Manzùja.[5][6] Ob obali stoji tudi stolp Tor San Lorenzo, obnovljen leta 1570 po načrtih Michelangela, na mestu nekdanje paleokrščanske cerkve, posvečene sv. Lovrencu .
Mednarodni odnosi
[uredi | uredi kodo]Ardea je pobratena z mestoma:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Classificazioni statistiche – anno 2026«. www.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 21. februar 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
- 1 2 »Resident population by age, sex and marital status on 1st January 2026«. demo.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 1. januar 2026. Pridobljeno 1. aprila 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
- ↑ »Lucius Tarquinius Superbus«. Unrv.com. 1. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2024. Pridobljeno 25. marca 2013.
- ↑ Lucius Junius Moderatus Columella (1745). L. Junius Moderatus Columella of Husbandry, in Twelve Books: and his book, concerning Trees. Translated into English, with illustrations from Pliny, Cato, Varro, Palladius and other ancient and modern authors. London: A. Millar. str. 130.
- ↑ il michele. »Stefanina Aldobrandini Ricevimenti«. Aldobrandini.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2013. Pridobljeno 25. marca 2013.
- ↑ »Home – Raccolta Manzù«. Museomanzu.beniculturali.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2013. Pridobljeno 25. marca 2013.
- ↑ »Italy – Lazio: Towns Twinning«. En.comuni-italiani.it. 26. april 1998. Pridobljeno 25. marca 2013.
