Biserna reka
| Biserna reka 珠江/Zhū Jiāng/Zyu1 Gong1 | |
|---|---|
 Biserna reka v Humenu blizu mesta Humen | |
 Potek sistema Biserne reke skozi Kitajsko in Vietnam | |
| Domače ime | 珠江 |
| Lokacija | |
| Država | LR Kitajska |
| Provinca | Junan, Guidžov, Guangši, Guangdong, Hongkong, Makav, provinci Cao Bằng in Lạng Sơn |
| Fizične značilnosti | |
| Izvir | različni viri njenih pritokov |
| Izliv | Južnokitajsko morje |
• lokacija | v Guangdongu |
| Dolžina | 2400 km |
Površina porečja | 453.700 km²[1] |
| Pretok | |
| ⁃ povprečje | 9500 m³/s[2] |
| ⁃ maksimum | 34.000 m³/s |
| Pearl River | |||||||||||||||||
| Kitajsko | 珠江 | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||||||||||||
| Canton River | |||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 粵江 | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 粤江 | ||||||||||||||
| Dobesedni pomen | Guangdong River | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Biserna reka, (kitajsko: 珠江; pinjin: Zhūjiāng; dob.: 'biserna reka' ali poenostavljeno kitajsko: 粤江; tradicionalno kitajsko: 粵江; pinjin: Yuèjiāng; dob.: 'reka Jue') in prej pogosto znana kot Kantonska reka, je obsežen rečni sistem v južni Kitajski. Ime Biserna reka se pogosto uporablja tudi kot vseobsegajoče povodje rek Ši ('zahod'), Bei ('sever') in Dong ('vzhod') v Guangdongu. Vse te reke veljajo za pritoke Biserne reke, ker imajo skupno delto, delto Biserne reke. Merjeno od najbolj oddaljenih delov reke Ši je 2400 kilometrov dolg sistem Biserne reke tretja najdaljša reka na Kitajskem za reko Jangce in Rumeno reko ter druga največja po prostornini za Jangcejem. 453.700 km² veliko porečje Biserne reke (珠江流域) odmaka večino Ljangguanga (provinci Guangdong in Guangši), kot tudi dele Junana, Guidžova, Hunana in Džjangšija na Kitajskem; prav tako odmaka severne dele vietnamskih severovzhodnih provinc Cao Bằng in Lạng Sơn.
Ime Biserna reka (Džu Džjang) se ne nanaša na sistem kot celoto, temveč na določeno vejo znotraj sistema. Ta Biserna reka je najširši pritok znotraj delte, čeprav izrazito kratek. Vode, ki se stekajo vzhodno od Bei Džjanga, se najprej imenujejo Biserna reka severno od Guangdžova. Biserna reka je znana kot reka, ki teče skozi Guangdžov. Izliv Biserne reke, Bocca Tigris, se redno poglablja, da ostane odprta za oceanska plovila. Ustje Biserne reke tvori velik zaliv na jugovzhodu delte, estuarij Biserne reke, Bocca Tigris ločuje Šizijang na severu, Lingdingjang na jugu in Džjudžoujang na južni konici estuarija, ki ga obdaja arhipelag Vanšan. Ta zaliv ločuje Makav in Džuhai od Hongkonga in Šenžena.
Biserna reka je tako poimenovana zaradi školjk biserne barve, ki ležijo na dnu reke na delu, ki teče skozi mesto Guangdžov. Po reki so poimenovane številne blagovne znamke, na primer pivovarna Džudžjang (Guangdžov), ki je ena od treh največjih domačih pivovarn na Kitajskem, in Pearl River Bridge (Guangdžov) kot priljubljen proizvajalec hrane. 500 kV daljnovod, obešen na treh najvišjih stebrih na svetu, stebrih Pearl River Crossing, prečka reko blizu njenega izliva.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Daleč največji pritok zaliva – reka Ši Džjang (西江, Zahodna reka; dolga 2214 km) – priteče z zahoda in se s pretokom približno 7400 m³/s uvršča na drugo mesto med kitajskimi rekami. Na začetku svoje delte blizu kraja Sanšui se prek vodne poti s spremenljivo smerjo toka poveže z reko Bei Džjang (北江, Severna reka; 573 km, pribl. 1250 m³/s[3]), ki priteče s severa. Od te točke naprej reka Ši Džjang teče proti jugu, reka Bei Džjang pa proti vzhodu. Obe se nato razdelita na dva glavna rokava: desni in največji rokav reke Ši Džjang doseže morje, ne da bi se dotaknil zaliva Biserne reke, medtem ko se levi rokav združi z desnim rokavom reke Bei Džjang, preden se izlije v Biserno reko. Levi rokav reke Bei Džjang doseže Biserno reko neposredno pri mestu Guangdžov; sama Biserna reka nastane približno 20 kilometrov gorvodno od mesta z združitvijo manjšega toka reke Ši Džjang in začetnega razlivnega rokava reke Bei Džjang. Približno 45 kilometrov jugovzhodno od Guangdžova se glavni rokavi reke Bei Džjang (z zahoda) in reke Dong Džjang (东江, Vzhodna reka; 562 km, pribl. 750 m³/s) – ki priteče z vzhoda – izlijejo v estuarij; po približno 20 kilometrih se ta estuarij odpre v omenjeni široki morski zaliv. Razpon plimovanja tu znaša približno 1,6 metra.[4]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Pogled čez reko Ši ('Zahodna reka') od Džaočinga do Gaojao
Biserna reka ponoči, Guangdžou
Pogled na most Humen Pearl River s trdnjave Dženjuan
Otoka Džuhai in Džjudžou, pogled z otoka Jeli ob ustju Biserne reke
Nekatera naselja ob reki
[uredi | uredi kodo]Prečkanja
[uredi | uredi kodo].jpg)
- most Guangdžov (maj 1985)[5]
- most Haijin (december 1988)[6]
- most Haidžu (25. marec 1950)
- most Hongkong-Džuhai-Makav (6. februar 2018) je 55-kilometrski sistem most-predor, ki ga sestavlja niz treh mostov z vrvmi, podmorski predor in štirje umetni otoki. To je hkrati najdaljši prehod morja.[7]
- most Huanan
- most Humen (9. junij 1997) - kombinacija visečega mostu (glavni razpon 888 m) in segmentnega betonskega odseka.[8]
- most Hedong (1998)[9]
- most Huangpu (16. december 2008) - kombinacija visečega in mostu s poševnimi zategami.[10]
- most Džjangvan
- most Džjefang (Februar 1998) - dva viseča mostova
- most Nanša (2. april 2019)
- most Padžov
- most Renmin (1967)
- predor Šizijang (26. december 2011) - 10,8 km dolg železniški predor je del 140 kilometrov dolge proge za visoke hitrosti. Je zasnovan za hitrosti do 350 km/h (običajno 250 km/h med delovanjem) - najhitrejši podvodni predor na svetu.[11]
- most Šinguang (2008) - ima glavni razpon 428 metrov, zaradi česar je eden izmed desetih najdaljših razponov ločnih mostov na svetu.[12]
- most Jadžiša (2000) - z glavnim razponom 360 m je med najdaljšimi ločnimi mostovi na svetu.[13]
- most Šenžen–Džhongšan (v gradnji - predviden 2024) - je sestavljen iz niza mostov in predorov, ki se začnejo od mednarodnega letališča Bao'an na strani Šenžen
Gospodarska regija
[uredi | uredi kodo]Regija Biserne reke ne zajema le estuarija največjega rečnega sistema v južni Kitajski (s porečjem, velikim približno 452.000 km²), temveč tudi eno od ključnih kitajskih gospodarskih območij in pomembno pomorsko plovno pot; plovna pot od Guangdžova do Makava ob Južnokitajskem morju se vzdržuje na globini 10 metrov. Hongkong – ki je s Biserno reko povezan prek morske ožine – leži približno 50 km vzhodno od območja, kjer se estuarij Biserne reke odpira v ocean (oziroma robno morje Tihega oceana); gre za območje, za katerega so značilni številni otoki.
Regija, skozi katero teče Biserna reka, velja za eno najbolj živahnih gospodarskih središč Kitajske; tu sta posebni gospodarski coni Šenžen in Džuhai, velika mesta, kot so Guangdžovu, Fošan, Dongguan in Džongšan, ter posebni upravni območji Hongkong in Makav. Ta mesta so se dejansko zlila v skoraj neprekinjeno urbano območje z visoko koncentracijo industrije. V estuarij Biserne reke so vlagala predvsem podjetja iz Hongkonga in Tajvana ter s tem sprožila ta dinamičen proces razvoja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »珠江概况«. 珠江水利网. Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 8. marca 2013.
- ↑ »Chapter 5: Plate D-6 — GES DISC: Goddard Earth Sciences, Data & Information Services Center«. Disc.sci.gsfc.nasa.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2013. Pridobljeno 8. novembra 2012.
- ↑ gemittelt aus den Angaben in Y. Zong, G. Huang, A.D. Switzer, F. Yu W.W.-S. Yim: Arhivirano [Manjka datum], at www.earthobservatory.sg Napaka: neznan URL arhiva (PDF; 2,1 MB), The Holocene 19, 1 (2009) S. 129–142 und in den Arhivirano [Manjka datum], at disc.sci.gsfc.nasa.gov Napaka: neznan URL arhiva der NASA, abgerufen am 3. April 2019
- ↑ Y. Zong, G. Huang, A.D. Switzer, F. Yu W.W.-S. Yim: Arhivirano [Manjka datum], at www.earthobservatory.sg Napaka: neznan URL arhiva (PDF; 2,1 MB), The Holocene 19, 1 (2009) S. 129–142, abgerufen am 3. April 2019
- ↑ “Night tour on Pearl River” Arhivirano 2010-08-14 na Wayback Machine.. Retrieved 2010-08-27.
- ↑ “Night tour on Pearl River” Arhivirano 2010-08-14 na Wayback Machine.. Retrieved 2010-08-27.
- ↑ »China opens longest sea-crossing bridge«. BBC News (v britanski angleščini). 23. oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 23. oktobra 2018. Pridobljeno 28. oktobra 2018.
- ↑ »Construction Facts - The Sourcebook of Statistics, Records and Resources« (PDF), Engineering News Record, vol. 251, Number 20a, McGraw Hill, november 2003, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. septembra 2014, pridobljeno 9. avgusta 2014
- ↑ »Hedong Bridge reopens«. en.haizhu.gov.cn. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2022. Pridobljeno 28. junija 2022.
- ↑ Huangpu Bridge na Structurae
- ↑ »China completes construction of world's fastest underwater railway tunnel«. 12. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2011. Pridobljeno 14. avgusta 2011.
- ↑ Xinguang Bridge na Structurae
- ↑ Abdunur, C. (2001). Arch'01. Presses des Ponts. str. 677. ISBN 978-2-85978-347-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- visualcapitalist.com, 3. August 2018, Nick Routley: Megacity 2020: The Pearl River Delta’s Astonishing Growth ("Megacity 2020: Das riesige Wachstum am Pearl River-Delta")
