Pojdi na vsebino

Horik I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Horik I.
Horik I., gravura iz 17. stoletja
Kralj Dancev
Vladanje813 – 854
PredhodnikHarald Klak in Reginfred
NaslednikHorik II.
Rojstvopozno 8. stoletje
Danska
Smrt854({{padleft:854|4|0}})
Danska
PotomciHorik II. ?
RodbinaSigfredi
OčeGodfred
Religijanordijsko poganstvo
Poklicvladar

Horik I. (latinsko Hohric), imenovan tudi Horik Stari, Horik Starejši ali Erik (latinsko Ericus), pisan tudi Haarik in Hårik, je bil od leta 813 do 827 danski sokralj in od 827 do 854 edini danski kralj, * ni znano, † 854.

Kako veliko je bilo dansko kraljestvo med njegovo vladavino, ni natančno znano. Iz Letopisov frankovskega kraljestva je razvidno,[1] da je obsegalo vsak Jutlandijo do reke Eider, Fyn in norveški Vestfold.

Primarni viri za življenje Horika I. so Letopisi frankovskega kraljestva in Rimbertovo Ansgarjevo življenje.

Družinske povezave

[uredi | uredi kodo]

Horik I. je bil sin kralja Godfreda, bratranec kralja Heminga in njegovih bratov Hankvina in Angantirja, in brat svojih štirih neimenovanih sokraljev. Morda je bil tudi potomec danskega kralja Angantirja,[2] ki je vladal v začetku 8. stoletja, saj Hemingov brat nosil isto ime.

Državljanska vojna

[uredi | uredi kodo]

Potem ko je bil njegov oče Godfred leta 810 umorjen,[3] je bil za danskega kralja izvoljen Godfredov nečak Heming, ki je pohitel skleniti mir s Franki, proti katerim se je Godfred bojeval.[3]

Ko je Heming le dve leti pozneje umrl, je izbruhnila državljanska vojna med Horikovim bratrancem Sigfredom in Anulom, nečakom ali sorodnikom prejšnjega kralja Haralda.[4] Horik in njegovi štirje bratje so se odločili pobegniti na Švedsko. Na Danskem sta se Sigfred in Anulo srečala v bitki, v kateri sta oba padla, vendar je Anulova vojska bitko dobila in za kralja izvolila Anulovega brata Haralda Klaka in Reginfreda. V bitki naj bi padlo 930 mož.[4]

Leta 813 sta Harald in Reginfred odpotovala v Vestfold na skrajnem robu svojega kraljestva, da bi zatrla upor tamkajšnjih prebivalcev.[5] Pet Godfredovih sinov se je vrnilo iz Švedske in po vrnitvi pregnalo Haralda in Reginfreda iz države.[5] Horik je postal kralj Danske.[6] Harald in Reginfred sta že naslednje leto napadla Horika in njegove brate. Med hudimi boji je umrl Horikov najstarejši brat,[7] sicer pa so Horik in njegovi preživeli bratje zmagali in pregnali Haralda Klaka iz države. Po tem so na Danskem vladali Horik in njegovi trije bratje. Harald Klak je še vedno videl priložnost, da ponovno prevzame oblast. Odšel je k frankovskemu cesarju Ludviku Pobožnemu in ga prosil za pomoč.

Harald Klak kot sokralj

[uredi | uredi kodo]

Leta 815 je cesar Ludvik Pobožni Haraldu obljubil, da ga bo vrnil na danski prestol. Harald je s svojo vojsko vkorakal na Dansko, vendar so bili Horik in njegovi bratje na to pripravljeni. Zbrali so vse ladje in se umaknili na otok, verjetno Fyn. Frankovska vojska jih zaradi močnega ladjevja ni upala napasti. Harald Klak se je s svojo vojsko vrnil v Frankovsko cesarstvo, ne da bi dosegel zastavljeni cilj. Frankovski cesar kasneje ni več poskušal osvojiti Danske.

Prvič

[uredi | uredi kodo]

Leta 819 je Harald Klak s pomočjo cesarja Ludvika prepričal Horika in enega od njegovih bratov, da sta Haralda podprla in mu dovolila, da postane njun sokralj. Horik, njegov brat in Harald so združili moči, da bi iz države pregnali dva druga Horikova brata.[8] Dogovor s Haraldom kot sokraljem je očitno dobro deloval, saj naslednje leto v frankovskih letopisih Danci niso omenjeni.

Leta 821 je obodritski knez Cedrag zbral Godfredove sinove,[9] za katere ni navedeno ali so bili na oblasti ali v izgnanstvu. Leta 822 sta Horik in Harald Klak poslala odposlance k Ludviku v Aachen, naslednje leto pa sta Horik in njegov brat iz neznanih razlogov zagrozila Haraldu Klaku, da ga bosta izgnala.[10] To je privedlo niza spopadov med Danci in Franki, ki so trajali do leta 825, ko je bil v Aachnu sklenjen mir.[11]

Drugič

[uredi | uredi kodo]

Leta 826 se je Harald vrnil na Dansko z menihom Ansgarjem, ki ga je cesar Ludvik poslal širit krščanstvo na Danskem. Harald se je skupaj s Horikom in njegovim bratom ponovno razglasil za sokralja,[12] a je bil le leto kasneje ponovno pregnan iz države.[13] Istega leta je bil Horik v letopisih prvič[13] omenjen v povezavi s srečanjem s cesarjem, na katerem pa se ni pojavil. Horikov brat je kasneje umrl ali zapustil državo, saj je leta 848 Horik v Ansgarjevem življenju omenjen kot edini kralj.[14]

Naslednje leto (828) se je Harald ponovno pojavil pri Eiderju skupaj z nekaj Sasi in poskušal prisiliti Godfredove sinove k predaji tako, da je požgal več vasi.[15] Godfredovi sinovi so napadli Haraldov tabor in ubili več Sasov in nato k cesarju Ludviku poslali glasnika s sporočilo, da so "to storili iz nuje in proti svoji volji".[15]

Vikinški napadi in plenjenje in

[uredi | uredi kodo]

Domneva se, da je Horik stal za vikinškimi napadi v Friziji leta 836 in 838,[11] čeprav je trdil, da vanje ni bil vpleten. Poročalo se je celo, da je ubil vikinške poglavarje, ki so stali za napadi.[11] Potem ko jih je ubil, je v zameno zahteval, da mu cesar podeli oblast nad Frizijci in Obodriti, ker jim je nekoč vladal njegov oče Godfred. Cesar je njegovo zahtevo zavrnil. Sklenjen je bil formalni mir, vendar so se vikinški napadi dogajali še leta 842 in 844.[11] Leta 845 so danski Vikingi pod vodstvom Regnarja Lodbroga oblegali Pariz in izropali velik del mesta. Karel Plešasti jim je bil prisiljen plačati tisoč funtov srebra in zlata, da bi jih zadržal pred ponovnimi napadi.

Plenjenje je doseglo vrhunec leta 845, ko je največja vikinška flota 600 ladij[16] po Labi napadla in zavzela Hamburg in ga tako temeljito uničila, da je trajalo več let, preden je bilo mesto obnovljeno. Uničeni so bili tudi Ansgarjeva cerkev, samostan in knjižnica, njemu samemu pa je uspelo pobegniti iz gorečega mesta. Rimbert je v Ansgarjevem življenju takole opisuje dogodke:

"Zdaj je mesto padlo v roke sovražnika in ti so oropali vse, kar je bilo v njem in v najbližji vasi. Do večera so prispeli in tam ostali čez noč ter naslednji dan in noč. Ko je bilo vse požgano in oropano, so odšli svojo pot."

Leta 845 grof Kobbo Saški, ki je obiskal Horika zapisal, da je Regnar Lodbrog, tukaj imenovan "Reginarius", obiskal Horika I. in se hvalil s svojimi napadi ter razkazoval zlato, ki ga je prejel od Karla Plešastega. Regnar je v tujini zbolel in tri dni pozneje umrl, Horik pa je nato ukazal usmrtiti preživele Regnarjeve napadalce.

Regnar je v Ansgarjevem življenju večkrat omenjen pod imenom Reginar. Med drugim je omenjen tudi po prevzemu samostana Turholt, ki mu ga je dal Karel Plešasti.[17]

Horik je še naprej zanikal kakršno koli odgovornost za plenjenja in frankovskemu kralju obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ustavil vikinške napade. Frizija je bila kljub temu leta 846 ponovno napadena in popolnoma opustošena.[11] Po teh napadih so frankovski kralji Karel Plešasti, Ludvik Nemški in Lotar I. združili moči in mu zagrozili, da ga bodo napadli.[11] Napadi Dancev so se zaradi njihovih notranjih sporov ustavili šele leta 850.

Odnos do krščanstva

[uredi | uredi kodo]

Leta 827 je Horik I. skupaj s kraljem Haraldom Klakom pregnal misijonarja Ansgarja in Auberta iz Danske, zato se je Ansgar leta 829 odločil, da bo misijonaril na Švedskem.[18] Po prevzemu nadškofije v Bremnu leta 848 je nadaljeval z misijonarstvom na Danskem in redno obiskoval Horika, morda zato, da bi ga spreobrnil.[19] Kmalu je postal eden od Horikovih najboljših svetovalcev. Horik je zelo cenil Ansgarjevo pomoč[19] in mu v zahvalo za dobre politične nasvete dal dovoljenje, da v Hedebyju zgradi cerkev, prvo na Danskem, in ljudi poučuje o novi veri.[19] Ali se je Horik spreobrnil v krščanstvo, ni znano, je pa malo verjetno.

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Leta 850 so se na Danskem začeli nemiri. Dva Horikova nečaka sta ga prisilila, da si z njima deli oblast.[11]

Leta 854 je na Dansko prišel še Horikov nečak Guthorm in zahteval, da mu Horik preda oblast. Horik je to zavrnil, kar je privedlo do velike bitke,[20] v kateri so bili ubiti Horik, Guthorm in skoraj vsi drugi člani kraljeve hiše. Preživel je le mladenič,[21] imenovan Horik II., Horik Mlajši ali Erik Mlajši, ki je po Horiku postal kralj Danske.

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Horik I. je najbolj dokumentiran kralj v zgodovini Danske, kasnejši viri pa ga skoraj ne omenjajo. V Danski kroniki Saksoja Gramatika je pod imenom Erik omenjen v samo enem odlomku. V večini zgodb iz tistega časa se omenja njegov sodobnik Ragnar Lodbrog.

Sakso Gramatik

[uredi | uredi kodo]

Danski kronist Sakso Gramatik omenja Horika v v 9. knjigi, 5. poglavju, 8. odstavku svoje Danske kronike pod imenom Erik. Avtor omenja, da je Horik ukradel prestol Eriku Barnu, ki je premlad, da bi zahteval prestol. Erik (Horik) se je nato boril proti svojemu nečaku Guthormu, ki je, tako kot Erik (Horik), padel.

Izvirno besedilo Saksoja Gramatika[22] Prevod Frederika Winkel Horna (u. 1898)[23]
"Idem fato functus Ericum admodum infantulum naturae magis quam regni aut pacis heredem habuit. Quippe ericus, Haraldi frater, tenerrimam eius aetatulam spernens, irrupta cum seditiosis patria, regium occupavit insigne nec erubuit, lacessita legitimi ducis infantia, adulterinam arripere potestatem, hoc se regno indigniorem comprobans, quod imbellem eo spoliare sustinuit. Igitur illum sceptro, se ipsum virtutibus exuit, et dum armis incunabula appetit, omni pectus virilitate nudavit. Neque enim, ubi cupiditas ambitioque flagravit, consanguinea caritas sedem habuit. Sed hanc inhumanitatem supernae ultionis ira pensavit. Inter ipsum namque ac Guthormum, Haraldi filium, subito tanta clade confectum est bellum, ut, eorum utroque cum innumeris aliis interempto, regia Danorum stirps atrocissimis exhausta caedibus ad unicum superioris Siwardi filium redigeretur." "Sivard je ob smrti za seboj pustil zelo mladega sina, za katerega bi prej rekli, da je podedoval njegov um kot kraljestvo in mir, ki ga je vzpostavil. Haraldov brat Erik je, ne glede na fantovo mladost, vdrl v državo s skupino upornikov in si prisvojil krono, ne da bi se sramoval napasti otroka, ki je bil zakoniti kralj kraljestva, in si prisvojiti oblast, ki mu ni pripadala. S tem se je izkazal za še bolj nevrednega krone, saj jo ni okleval oropati tistega, ki se ni mogel braniti. Tako ga je z vso krepostjo ločil od kraljestva in sebe, z napadom na otroka v zibelki pa je iz njegovega srca pregnal vso moškost, kajti kjer gorita pohlep in ambicija, ni prostora za sorodstvo. Toda ta brezsrčnost se je maščevala z nebeško jezo, saj je med njim in Haraldovim sinom Guttormom izbruhnila vojna, ki se je nenadoma končala z veliko izgubo življenj. Oba sta umrla skupaj z neštetimi drugimi, danska kraljeva linija, oslabljena zaradi najkrutejšega pokola ljudi, pa se je zdaj skrčila na edinega sina, ki ga je Sivard pustil za seboj."

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Annales Regni Francorum
  2. ↑ Kongefamilierne | Gyldendal - Den Store Danske
  3. 1 2 Annales Regni Francorum (810)
  4. 1 2 Annales Regni Francorum (812)
  5. 1 2 Annales Regni Francorum (813)
  6. ↑ Annales Chronicon Moisiacense
  7. ↑ Annales Regni Francorum (814)
  8. ↑ Annales Regni Francorum (819)
  9. ↑ Annales Regni Francorum (821)
  10. ↑ Annales Regni Francorum (823)
  11. 1 2 3 4 5 6 7 Haarik den Gamle | Gyldendal – Den Store Danske
  12. ↑ Annales Regni Francorum (826)
  13. 1 2 Annales Regni Francorum (827)
  14. ↑ Ansgar kap. 21 - heimskringla.no
  15. 1 2 Annesl Regni Francorum (828)
  16. ↑ Petersen, Kai (1985) Danmarkshistoriens hvornår skete det - fra oldtid til nutid, 8. udgave, Politikens Forlag, ISBN 978-87-567-4017-3
  17. ↑ Ansgar kap. 18 - heimskringla.no
  18. ↑ Ansgar kap. 8 - heimskringla.no
  19. 1 2 3 Ansgar kap. 21 - heimskringla.no
  20. ↑ Skaaning, str. 112
  21. ↑ Skaaning, str. 113
  22. ↑ Saxo Grammaticus, Gesta Danorum, Liber 9, Caput 5
  23. ↑ Erik Barn - heimskringla.no

Vira

[uredi | uredi kodo]
  • Niels Lund (2002). "Horik den Førstes udenrigspolitik", Historisk Tidsskrift, Wikidata Q124736291
  • Poul Skaaning. Vikingestormen. Togter mod Vesteuropa 793-937. Viborg 2006; ISBN 87-7739-857-2
Horik I.
Rodbina Harald
Rojen: pozno 8. stoletje Umrl: 854
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Harald Klak
in
Reginfred		 Kralj Dancev
813-854		 Naslednik: 
Horik II.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Horik_I.&oldid=6572664«