Kabah

Kabah
Kabah
	palača Codz Poop
Lokacija	;
Zgodovina
Ustanovljeno	7. stol. do 11. stol.
Obdobje	Pozno klasično do terminalno klasično
Kulture	Majevska civilizacija
Druge informacije
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Pre-Hispanic Town of Uxmal
Del	Pre-Hispanic Town of Uxmal
Površina	949,76 ha
Kriterij	kulturno: i, ii, iii
Referenca	791
Vpis	1996 (20. zasedanje)
	[uredi v Wikipodatkih]

Kabah (tudi Kabaah, Kabáh, Kahbah in Kaba) je majevsko arheološko najdišče v regiji Puuc na zahodnem Jukatanu, južno od Méride. Leta 1996 je bilo skupaj z Uxmalom, Sayilom in Labno vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO.^[1]

Kabah leži južno od Uxmala in je z njim povezan z 18 kilometrov dolgim dvignjenim nasipom, širokim 5 metrov, z monumentalnimi loki na obeh koncih. Kabah je druga največja ruševina v regiji Puuc za Uxmalom.

Je ob cesti Fed. 261, približno 140 kilometrov južno^[2] od Méride v Jukatanu proti Campecheju in je priljubljena turistična destinacija. Ruševine se raztezajo precej daleč na obeh straneh ceste; številne bolj oddaljene strukture so malo obiskane, nekatere pa so še vedno porasle z gozdom. Od leta 2003 je potekal program čiščenja in obnove več stavb, pa tudi arheološka izkopavanja pod vodstvom arheologa Ramóna Carrasca.

Kabah je bil leta 1993 razglašen za državni park Yucatána.

Zgodovina

Ime Kabah ali Kabaah je prvi predlagal Estanislao Carrillo leta 1846 in se običajno razume kot arhaična majevska beseda za močno roko.^[3] To je predkolumbovsko ime za najdišče, omenjeno v knjigi Chilam Balam iz Chumayela. Alternativno ime je Kabahaucan ali kraljevska kača v roki, ki ga je predlagal Teoberto Maler.

Območje je bilo naseljeno od sredine 3. stoletja pr. n. št. Večina danes vidne arhitekture je bila zgrajena med 7. in 11. stoletjem n. št. J. E. S. Thompson je uporabil izklesan podboj vrat iz strukture 2C6, da bi predlagal datum ruševin v leto 879 n. št., verjetno okoli vrha mesta. Drug vpisan datum, najden na najdišču, je eden najnovejših, vklesanih v klasičnem majevskem slogu, leta 987 n. št.

Arheološko najdišče

Najbolj znana zgradba v Kabahu je Palača mask, katere fasada je okrašena s stotinami kamnitih mask dolgonosega boga dežja Chaaca; znana je tudi kot Codz Poop, kar pomeni Zvita podloga, zaradi vzorca kamnitih mozaikov. Ta množična ponovitev enega samega niza elementov je v majevski umetnosti nenavadna in se tukaj uporablja za edinstven učinek.

Mask boga dežja je v izobilju tudi na drugih zgradbah po celotnem najdišču. V nekaterih kamnitih nosovih boga dežja so odkrili kopalovo kadilo. Poudarek na Chaacu, zaščitniku žetve, tako tukaj kot na drugih sosednjih najdiščih Puuc, je izhajal iz pomanjkanja vode v regiji. V tem suhem, severnem delu Jukatana ni cenotov, zato so se Maji tukaj morali zanašati izključno na dež.

Na najdišču je tudi več drugih palač, nizkih kamnitih zgradb in stopničastih piramidalnih templjev. Čeprav je večina v slogu Puuc Maya, nekateri kažejo elemente Chenes. Najdišče je imelo številne kiparske plošče, preklade in podboje vrat, ki so jih večinoma premestili v muzeje drugam. Skulpture večinoma prikazujejo vladarje najdišča in prizore vojskovanja.

Prvi podroben opis ruševin sta leta 1843 objavila John Lloyd Stephens in Frederick Catherwood.

Severozahodna skupina

Severozahodno skupino sestavljata stavbi 1A1 in 1A2, skupina na vrhu hriba z več manjšimi pomožnimi stavbami, ki ležijo na grebenu na zahodnem robu najdišča. Skupina gleda na mesto proti vzhodu in je neposredno obrnjena proti glavnemu piramidnemu templju (stavba 1B2).

Zahodna skupina

Zahodno skupino sestavljata stavbi 1A7 in 1A8 ter dvorišče stavb 2A1, ki ga sestavljajo stavbe 2A1, 2A2 in 2A3.

Vzhodna ali Palačna skupina

Vzhodno skupino sestavljajo objekti 2B1-3, objekti 2C1, 4 in 5 ter objekti 2C2, 2C3, 2C6 (Codz Poop) in 2C7. To je največja in verjetno najpomembnejša skupina objektov v Kabahu. Te stavbe so tudi najbolje ohranjene. Primarna orientacija skupine je proti zahodu, s pogledom na osrednji del mesta, ter na severozahodno in zahodno skupino na zahodnem grebenu, pri čemer je glavni dostop z zahoda.

Različne druge skupine

Zunaj osrednjega jedra obstaja še veliko drugih skupin. Te skupine vključujejo objekte 1A3-6, objekte 1B2, 1B3 in 1C1-3 ter nazadnje objekt 3B1.

Razne skulpture in spomeniki

Med različnimi skulpturami so M1 do M7, ki so različni deli nekdanjih kipov, ki očitno prikazujejo ljudi, morda božanstva ali vladarje. M1 je morda najbolj opazen, saj ga pogosto omenjajo arheologi, ki so najdišče poimenovali, saj je videti kot stisnjena roka, kar je privedlo do imena »Kabah«. Na najdišču je tudi več oltarjev, nizkih kamnitih zgradb in stopničastih piramidalnih templjev. Medtem ko je večina arhitekture in skulptur v slogu Puuc Maya, nekatere kažejo elemente Chenes. Najdišče je imelo številne kiparske plošče, preklade in podboje vrat, ki so večinoma odnesli v muzeje drugam. Kabah se ponaša z več velikimi monumentalnimi strukturami kot katero koli drugo najdišče v regiji Puuc.

Galerija

Kabahov lok
Palača Codz Pop, kraljevi kipi in vzhodna stranska fasada
Detajl majevske figure na Codz Popu
Detajl kamnoseškega dela, stavba 2A1
Zahodna fasada 2C2
Stavba 2C3
Leteče stopnice Manos Rojas
Detajl na Manos Rojasu
Palača mask, stranski pogled

Raziskave

Leta 1955 sta Karl Ruppert in A. Ledyard Smith vodila raziskovalno ekspedicijo na najdiščih v 20-kilometrskem radiju od ruševin Mayapana, da bi primerjala tipe hiš na teh najdiščih s tistimi v Mayapanu in ugotovila obseg tipa Mayapan.^[4] Kabah je bil eno redkih drugih najdišč, ki so bila pregledana z namenom pridobitve podatkov o tipih hiš. Vse raziskane strukture v Kabahu so bile bodisi enosobnega tipa z vrati v eni steni bodisi vrsta sosednjih enosobnih sob, vsaka s svojimi ločenimi vrati. V stenah, ki so zdaj visoke približno 40 cm, je bilo videti veliko dobro obdelanih ponovno uporabljenih kamnov. Nekatere hiše so stale na terasah, ki so podpirale ceremonialno skupino; druge so bile ločene od ceremonialnih stavb. Pojavljale so se v skupinah po dve, tri in štiri, pa tudi posamezno, včasih na dvignjenih površinah. Dve arhitekturni skupini sta bili locirani v bližini chultunov.

V Uxmalu in Kabahu so našli mikrobne biofilme, ki so razgrajevali kamnite stavbe. Fototrofi, kot je Xenococcus, so pogosteje na notranjih stenah. Vendar pa so bile v velikem številu prisotne tudi kamen razgrajujoče bakterije Gloeocapsa in Synechocystis.^[5]

Sklici

↑ Unesco
↑ Kabáh :: The Mayan Kingdom
↑ Pollock, H. E. D. (1980). The Puuc: an Architectural Survey of the Hill Country of Yucatan and Northern Campeche, Mexico. Peabody Museum of Archaeology and Ethnology. ISBN 9780873656931.
↑ Weeks, John (2012). The Carnegie Maya IV. Boulder, Colorado: University Press of Colorado. str. 507–520. ISBN 9781607321590.
↑ Ortega-Morales O; Guezennec J; Hernández-Duque G; Gaylarde CC; Gaylarde PM (2000). »Phototrophic biofilms on ancient Mayan buildings in Yucatan, Mexico«. Current Microbiology. 40 (2): 81–5. doi:10.1007/s002849910015. PMID 10594218. S2CID 25345460.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kabah.

Kabah on MayaInfo.org with photos
Kabáh on sci.mus.mn.us more photos
Kabáh :: The Mayan Kingdom A photographic web-book on the Maya
Kabah web site at Reed College. Over 300 19th - 21st century photographs of Kabah.
Kabah And Codz Poop Photo Essay

20°14′54.33″N 89°38′50.27″W / 20.2484250°N 89.6472972°W / 20.2484250; -89.6472972

[1] Unesco

[Kabah_the_Mayan_Kingdom-2] Kabáh :: The Mayan Kingdom

[Pollock-3] Pollock, H. E. D. (1980). The Puuc: an Architectural Survey of the Hill Country of Yucatan and Northern Campeche, Mexico. Peabody Museum of Archaeology and Ethnology. ISBN 9780873656931.

[Weeks-4] Weeks, John (2012). The Carnegie Maya IV. Boulder, Colorado: University Press of Colorado. str. 507–520. ISBN 9781607321590.

[:0-5] Ortega-Morales O; Guezennec J; Hernández-Duque G; Gaylarde CC; Gaylarde PM (2000). »Phototrophic biofilms on ancient Mayan buildings in Yucatan, Mexico«. Current Microbiology. 40 (2): 81–5. doi:10.1007/s002849910015. PMID 10594218. S2CID 25345460.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]