Kraljestvo Tašir-Dzoraget
Kraljestvo Tašir-Dzoraget Տաշիր-Ձորագետի Թագավորություն
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 979–1118 | |||||||||
 Kraljestvo Tašir-Dzoraget okoli leta 1017 | |||||||||
| Glavno mesto | Macnaberd (979-1065) Lori (1065-1118) | ||||||||
| Skupni jeziki | armenščina | ||||||||
| Religija | Armenska apostolska cerkev | ||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||
• 979–989 | Kjurike I. | ||||||||
• 1089–1118 | David II. Lorijski | ||||||||
| Zgodovinska doba | srednji vek | ||||||||
• ustanovitev | 979 | ||||||||
• Kjurike I. postane prvi vladar | 979 | ||||||||
• ukinitev | 1118 | ||||||||
| |||||||||
Kraljestvo Tašir-Dzoraget (armensko Տաշիր-Ձորագետի Թագավորություն, Tašir-Dzorageti t'agavorut'jun), ki ga kasnejši zgodovinarji imenujejo tudi Kraljestvo Lori ali Kjurikidsko kraljestvo, je bilo srednjeveško armensko kraljestvo, ustanovljeno leta 979 kot vazalno kraljestvo Bagratidske Armenije. Prva prestolnica kraljestva je bil Macnaberd, ki je zdaj v Azerbajdžanu.
Kraljestvo je bilo ustanovljeno na ozemlju sedanje severne Armenije, severozahodnega Azerbajdžana in južne Gruzije. Prvi vladar kraljestva je bil kralj Kjurike I., znan tudi kot Gurgen I.[1] Ozemlje in naslov kralja mu je leta 979 podelil brat in armenski kralj Smbat II.[2] Kjurikidi so preživeli Bagratide v Aniju.
Tašir-Dzoraget je postal posebej močan med vladavino kralja Davida I. Anhogina, ki je nasledil svojega očeta Kjurikeja I. in vladal od leta 989 do 1048. David I. Anhogin je osvojil nekaj ozemelj Tbiliškega in Ganškega emirata in si za svojo rezidenco izbral utrjeno mesto Samšvile, zdaj v Gruziji. Leta 1001 je neuspešno poskušal pridobiti neodvisnost od bagratidskih kraljev. Po neuspehu ga je kralj Gagik I. kaznoval in mu zasegel vse imetje. Po tem dogodku je postal znan kot 'Anhogin', kar pomeni 'brez zemlje'. Davida I. je nasledil njegov sin Kjurike II., ki je vladal med letoma 1048 in 1089. Po padcu armenskega Bagratidskega kraljestva leta 1045 so Bizantinci Kjurikeju II. podelili naziv kuropalat in je postal neodvisen vladar.
Kjurike II. je leta 1064 preselil prestolnico iz Macnaberda v Lori.[3] Med seldžuškimi invazijami na Kavkaz je Kjurike II. postal vazal Seldžuškega cesarstva.[3]
Na vrhuncu svoje moči je Kraljestvo Tašir-Dzoraget postalo suveren Tbiliškega emirata [4][5] in kraljestva Kaheti-Hereti, kjer je od leta 1029 do 1105 vladala veja Kjurikidske dinastije.[6]
.jpg)
Kjurikidi so se zatem utrdili v trdnjavah Tavuš, Macnaberd in Nor-Berd in ohranili svoj kraljevi naziv do začetka 13. stoletja, ko so regijo osvojili Mongoli.[8]
Za razliko od svojih sorodnikov Bagratidov so bili kjurikidski kralji edinstveni pri kovanju lastnih kovancev. Na hrbtni strani kovancev je bil napis "Naj Gospod pomaga Kjuriku (Juriju) Horapagatu (Kuropalatu)".[9] Kralji so sponzorirali gradnjo številnih cerkva in samostanov v severni Armeniji, vključno s tistimi v Sanahinu, Hagpatu in Hagarcinu.[10] Veliko članov rodbine je bilo pokopanih prav v teh samostanih.[11]
Samostan Sanahin, zgrajen 957—966.
Samostan Hagpat, zgrajen 976—991
Ruševine trdnjave v Loriju, ki jo je zgradil David I. Anhogin[12]
Vladarji
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ (armensko) Matevosyan, Raphael I. (1976). "Տաշիր-Ձորագետը և Հայաստանի Հյուսիս-Արևմտյան Գավառները IX-XI Դարերում," [Tashir-Dzoraget and the north-western regions of Armenia in the ninth to eleventh centuries] v Հայ Ժողովրդի Պատմություն [History of the Armenian People], ur. Tsatur Aghayan et al. Erevan: Armenian Academy of Sciences, vol. 3, str. 100-105.
- ↑ (francosko) Movsesian, Łevond. "Histoire des rois Kurikian de Lori," trans. Frédéric Macler, Revue des Études Arméniennes 7, Pt. 2 (1927), 209ff.
- 1 2 Большая советская энциклопедия: »Кюрикиды«. 13. april 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 23. oktobra 2022.
- ↑ Artashes Shahnazaryan. Establishment and development of the Kiurikian kingdom of Tashir-Dzoraget (in armenian) = Տաշիր-Ձորագետի Կյուրիկյան թագավորության առաջացումն ու հզորացումը//Պատմա-Բանասիրական Հանդես. 2009. str. 224-233. ISSN 0135-0536.
- ↑ Jerar Dedeyan. Histoire du peuple arménien(History of the Armenian people). «Privat», str. 271. Тuluse, 2007. ISBN 978-2-7089-6874-5
- ↑ Тumanov Kirill. «Armenia and Georgia». The Cambridge Medieval History, Cambridge, 1966, vol. IV, str. 621-622
- ↑ В.В. Шлеев. Всеобщая история искусств. Б.В. Веймарна, Ю.Д. Колпинского. Искусство, 1960, 2. zvezek. Arhivirano 12. oktobra 2010.
- ↑ Tashir-Dzoraget kingdom//Great Soviet Encyclopedia: [in 30 vol.]/Ch. ed. A.M. Prokhorov-3rd ed.-M.: Soviet Encyclopedia,1969-1978.
- ↑ Philip Grierson. Kiurike I or Kiurike II of Loṛi-Armenia?: A Note on Attributions," American Numismatic Society Museum Notes 10 (1958), str. 107–112.
- ↑ Ovannes Ghalpakhtchian and Adriano Alpago-Novello (1970), Sanahin, Milan: Ares.
- ↑ Manuk-Khaloyan, Armen, "In the Cemetery of their Ancestors: The Royal Burial Tombs of the Bagratuni Kings of Greater Armenia (890-1073/79)," Revue des Études Arméniennes 35 (2013), str. 168, op. 124.
- ↑ Лори. Большая советская энциклопедия: [в 51 т.]. ur. С.И. Вавилов. 2-е изд. М.: Советская энциклопедия, 1949—1958.
- ↑ Кюрикиды. Большая советская энциклопедия: [в 30 т.]. Ur. А.М. Прохоров. 3. izdaja. Советская энциклопедия, 1969—1978.
- 1 2 V. Minorsky. Studies in Caucasian History. CUP Archive, 1953. str. 102
- 1 2 3 Армянская советская энциклопедия. 5. zvezek, str. 494.
Vir
[uredi | uredi kodo]- Ташир-Дзорагетское царство. Татары Топрик. М.: Советская энциклопедия, 1956. str. 22. (Большая советская энциклопедия: [в 51 т.]. гл. ред. Б. А. Введенский ; 1949—1958, т. 42).
