Melanterit
| Melanterit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred - Sulfati |
| Kemijska formula | FeSO4 • 7H2O |
| Strunzova klasifikacija | 07.CB.35 |
| Klasifikacija DANA | 29.06.10.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična 2/m, prostorska skupina P21/c |
| Osnovna celica | a = 14,077 Å, b = 6,509 Å, c = 11,054 Å; β = 105,6°; Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 278,02 g/mol |
| Barva | Zelena, bledo zelena, zelenkasto modra, modrikasto zelena, brezbarvna |
| Kristalni habit | Inkrustacije in kapilarni cvetovi, redko tudi psevdo oktaedrski prizmatični ali ploščati kristali |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Razkolnost | Popolna na {001}, razločna na {110} |
| Lom | Školjkast |
| Trdota | 2 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Polprozoren do prosojen |
| Gostota | 1,89 - 1,90 g/cm3, povprečna: 1,89 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,470 - 1,471, nβ = 1,477 - 1,480, nγ = 1.486 |
| Dvolomnost | δ = 0,015 - 0,016 |
| Pleohroizem | Ne |
| Kot 2V | Izračunan: 80º, izmerjen: 86º |
| Disperzija | Ne |
| Topnost | Topen v vodi |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Bakrena voda, čevljarsko črnilo, zeleni galicijski kamen, železova galica, zelena galica[4] |
Melanterit je mineralna oblika hidratiziranega železovega(II) sulfata s kemijsko formulo FeSO4 • 7H2O. Mineral je železov analog bakrovega sulfata halkantita. O odcepitvijo dveh molekul vode se pretvori v siderotil. Melanterit je sekundarni mineral, ki nastaja z oksidacijo primarnih sulfidnih mineralov, na primer pirita in markazita, v okoljih, ki so blizu Zemljine površine. Pogosto se pojavlja kot inkrustacija v opuščenih rudniških rovih. Pojavlja se tudi v rudnikih premoga in lignita, ki so izpostavljeni vlažnemu zraku,[1] redko tudi kot sublimat v okolici vulkanskih fumarol.[3] Spremljajoči minerali so pizanit, halkantit, epsomit, pikeringit, halotrihit in drugi sulfatni minerali.[3]
Mineral je bil prvič opisan leta 1850.[3]
V Sloveniji so melanterit našli v Litiji, na pobočju Kope nad dolino Kamniške Bistrice, v Šentjanžu, Radečah, Trbovljah, Zagorju in Veliki Ligojni pri Vrhniki.[4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 http://www.mindat.org/min-2633.html Mindat
- ↑ http://webmineral.com/data/Melanterite.shtml Webmineral data
- 1 2 3 4 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/melanterite.pdf Arhivirano 2012-02-24 na Wayback Machine. Handbook of Mineralogy
- 1 2 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava)