Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na dežele (Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in mesto Trst).

J. V. Valvasor: Boj s Turki leta 1431 (bakrorez, 1689)

Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408, ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. To je poročal Janez Vajkard Valvasor. Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo in še Bosno, so njihovi vpadi prek Hrvaške v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na Kočevskem, Krasu in Beli krajini. Turški vpadi pa so se leta 1593 z veliko zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet nad Turki pri Sisku končali.

Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki.

Turško prodiranje na Balkanski polotok

• 1371 Po bitki na Marici Turki zavzamejo Makedonijo.
• 1389 V bitki na Kosovem polju Turki premagajo srbsko vojsko.
• 1396 Turki osvojijo Bolgarijo.
• 1408 Začnejo se roparski vpadi turške konjenice v slovenske dežele. Prebivalstvo se brani s tabori, prihode Turkov naznanjajo s kresovi. Na Hrvaškem v obrambo pred Turki nastane Vojna krajina, v kateri se naseljujejo slovanski ubežniki (uskoki).
• 1415 Turki pred Ljubljano
• 1463 Turki osvojijo Bosno
• 1453 Turki osvojijo Konstantinopel
• 1529 Turki pred Dunajem

Turška vojska

Turki so bili z močjo svoje vojske na vrhuncu sredi 16. stoletja. Najbolj nevarni vojaki Osmanskega carstva so bili janičarji. To so bili ujeti poturčeni krščanski dečki. Janičarji so sestavljali udarne oddelke turške vojske.

Turška vojska skoraj nikoli ni sprejela odprtega boja, saj je bila njena moč v obleganju mest in utrdb s topovi.

Oborožitev je sestavljalo:

• ognjeno orožje, ki so ga imeli večinoma samo janičarji;
• hladno orožje, predvsem lok, ki je bil med glavnimi orožji turške vojske in v rokah izurjenega strelca zelo dobro orožje. Poleg loka je bilo glavno orožje Turkov sablja. Imela je enorezno, zelo redko dvorezno krivo rezilo. Sablja se od meča razlikuje po obliki (meč je raven, sablja pa kriva). Razširjeno turško orožje so bila metalna kopja, handžarji in bojni bati.

Obramba Slovencev

Obramba slovenskega ozemlja je bila nezadostna. Gradovi in utrdbe so dajali varno zatočišče samo plemičem in njihovim ljudem, kmetje pa so se morali znajti sami. V času prvih vpadov so bežali v jame ali se skrivali okoli cerkva, zaradi pogostih turških vpadov pa so kmetje začeli graditi tabore. To so bile večinoma cerkve na strmih hribih, okoli katerih so kmetje zgradili obzidje. Iz nekaterih so kasnje nastali celo gradovi, kot na primer Pobrežje ob Kolpi. Ljudstvo je po hribih organiziralo stražo, ki je opozarjala na napade Turkov. Ko so se bližali Turki, so na hribih prižgali kres, ki so mu sledili ostali. Tako so bili ljudje posvarjeni, zato da so se lahko pravočasno umaknili na varno. Medtem ko so se možje bojevali na obzidju, so starci, ženske in otroci molili v cerkvi. Verovali so v križ, ki jih bo rešil pred turškim polmesecem.

Da bi omejil roparske pohode Turkov, je vladar ukazal, da utrdijo nekatere kraje, ter jim dal mestne pravice (Črnomelj, Krško, Višnja gora ...)

Posledica turškega nasilja je bila izguba velikega dela kmečkega prebivalstva, ki je zbežalo ali je bilo ubito oziroma ujeto. Po padcu Like se je naselilo precejšnje število hrvaških in srbskih beguncev v Belo krajino. V 16. stoletju so posebne skupine beguncev, imenovanih Uskoki, zasedle zapuščene kmetije na Gorjancih.

Za obrambo pred Turki je na delu ozemlja današnje Hrvaške nastala Vojna krajina, ki je temeljila na ideji generala Ivana Lenkovića. On je tudi zgradil najpomembnejši belokranjski grad Pobrežje ob Kolpi, kjer je bilo brodišče in turški prehod.

Vsaka dežela (Kranjska, Štajerska in Koroška) je imela deželno vojsko. To ni bila stalna vojska, zbrala se je, ko je bilo treba. Vsak zemljiški gospod je moral vanjo poslati nekaj mož, število je bilo odvisno od posesti. Vendar so se zbrali prepočasi, zato jim je turška vojska že prej ušla čez mejo. Leta 1475 je bilo odločeno, da bodo dežele najele stalno vojsko. Za vzdrževanje je moral vsak prebivalec dati po en vinar na teden.

Oborožitev deželne vojske je predstavljalo:

• ognjeno orožje, ki so ga imeli skoraj vsi vojaki, in
• hladno orožje: meči, bodala, bojni biči, helebarde, sulice ipd.

Slovenski sužnji v turškem ujetništvu

Posledice turških vpadov na slovensko ozemlje so bile za prebivalstvo zelo hude. Po ocenah so Turki do leta 1508 ubili ali odpeljali okoli 200.000 ljudi. Turki so slovenske in druge ujetnike prodajali na trgih za sužnje. Nekateri sužnji so se še naprej ukvarjali s poljedelstvom, saj jim je bilo tako določeno.

Zmaga pri Sisku

Z zmago pri Sisku leta 1593 so se končali turški vdori na slovensko ozemlje. Tedaj so vsi vedeli: če pade Sisek, potem pade tudi Slovenija, ogrožen bo Rim in zamajal se bo ves krščanski svet.

Viri in literatura

• Beckh-Widmannstetter, Leopold von (1886). »Die angebliche Belagerung von Graz und die Schlacht von Fernitz im Jahre 1532 als unhistorisch abgewiesen«. V Skala, Carl (ur.). Streffleurs Österreichische militärische Zeitschrift (v nemščini). Vol. 2. Dunaj: Unton Strauss. str. 139–156.
• Burmeister, Karl Heinz (2001). »Graf Stefan I. zu Montfort, Herr zu Bregenz und Pfannberg († 1437), Landeshauptmann von Kärnten«. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie (v nemščini). 84. Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten: 161–171.
• Caesar, Aquilin Julius (1788). Staat- und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark (v nemščini). Vol. 6. Gradec: Wingand und Ferstl.
• Christalnick, Michael Gothard; Megiser, Hieronymus (1612). Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten (v nemščini). Vol. II. Leipzig: Abraham Lamberg. str. 1097–1239.
• Dimitz, August (1865). Beiträge zur 500-jährigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain (v nemščini). Ljubljana: Verlag des historischen Vereins für Krain.
• Dimitz, August (1874). Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (v nemščini). Vol. I. Ljubljana: I. Kleinmayr & F. Bamberg.
• Ficker, Adolf (1867). Mojsisovics von Mojsvár, Edmund (ur.). »Der Mensch und seine Werke in den österreichischen Alpen«. Jahrbuch des Oesterreichischen Alpen-Vereins (v nemščini). 3. Dunaj: Verlag Carl Gerold’s Sohn: 223–320.
• Golec, Boris (2010a). »Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja«. Arhivi. 33 (2): 217–250. COBISS 1233013.
• Golec, Boris (2010b). »Pokrščeni "Turek" Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini«. Kronika. 58 (3): 713–728.
• Golec, Boris (2010c). »Migracije muslimanov v slovenski prostor od turških vpadov do leta 1941«. V Štih, Peter (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 140–156. COBISS 31791661.
• Golec, Boris (2019). »Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem«. V Golec, Boris (ur.). Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. str. 353–405.
• Golec, Boris (2022). »Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani«. Kronika. 70 (3): 757–764. COBISS 129077763.
• Grafenauer, Bogo (1965). Zgodovina slovenskega naroda. Vol. 2 (2 izd.). Ljubljana: DZS. str. 404–415.
• Grafenauer, Bogo (1956). Zgodovina slovenskega naroda. Vol. 3. Ljubljana: Kmečka knjiga.
• Gruden, Josip (1893). »Slavni dan Slovencev pri Sisku; 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice«. Dom in svet. 6 (6): 271–279.
• Gruden, Josip (1913). Zgodovina slovenskega naroda. Vol. 2. Celovec: Družba sv. Mohorja. str. 321–368.
• Gruden, Josip (1914). Zgodovina slovenskega naroda. Vol. 3. Celovec: Družba sv. Mohorja.
• Hammer-Purgstall, Joseph von (1827). Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher unbenützten Handschriften und Archiven (v nemščini). Vol. 1. Pest: Hartleben.
• Haselbach, Karl (1864). Die Türkennoth im XV. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs (v nemščini). Dunaj: Carl Sartori. COBISS 83176192.
• Ilwof, Franz (1859). »Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark« (PDF). Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark (v nemščini). 9: 179–205.
• Ilwof, Franz (1861). »Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark« (PDF). Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark (v nemščini). 10: 207–264.
• Ilwof, Franz (1862). »Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark«. Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark (v nemščini). 11: 203–248.
• Ilwof, Franz (1864). »Die Türkennoth im XV. Jahrhundert«. Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain (v nemščini). 19 (10–11). Ljubljana: Verlag des historischen Vereins für Krain: 86–87.
• Jug, Stanko (1943). Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja : kronologija, obseg in vpadna pota (doktorska disertacija). Ljubljana: FF UL. COBISS 37396737.
• Klun, Vinko Fereri (1852). Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain (v nemščini). Vol. 2. Ljubljana: Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg.
• Klun, Vinko Fereri (1852). Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain (v nemščini). Vol. 3. Ljubljana: Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg.
• Kočevar, Vanja (2019a). »Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)«. Zgodovinski časopis. 73 (3/4): 366–411.
• Koropec, Jože (1976). »Laško gospostvo v srednjem veku« (PDF). Časopis za zgodovino in narodopisje. nova vrsta. 47 (2): 244–275.
• Krempl, Anton (1845). Dogodivšine štajerske zemle. Gradec: F. Ferstl. str. 125–199. COBISS 35343617.
• Levec, Fran (1891). »Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien«. V Junowicz, Rudolf; Mrhal, Johann (ur.). Jahresbericht der k.k. Staats-Oberrealschule in Laibach (v nemščini). Laibach: Verlag der k.k. Staats-Oberrealschule. str. 9–58.
• Levec, vladimir (1903). »Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark«. Mitteilungen des Musealvereins für Krain (v nemščini). 16 (5–6). Laibach: Verlag des Musealvereins für Krain: 169–194.
• Mayer, Simon Martin (22. oktober 1822). »Hironimus Megiſer (Eine biographiſche Skizze)«. Carinthia – Zeitschrift für Vaterlandskunde, Belehrung u. Unterhaltung (v nemščini) (41). Celovec: Verlag Anton Gelb: 327–331.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava)
• Mlinarič, Jože (2006). »Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje«. V Jerše, Sašo (ur.). Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. str. 289–305.
• Muchar, Albert von (1864). Geschichte des Herzogthums Steiermark (v nemščini). Vol. 7. Damian und Sorge Leuschner & Lubensky.
• Neumann, Wilhelm (1955). Die Türkeneinfälle nach Kärnten – Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart (v nemščini). Regensburg: Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschungen. str. 85–109.
• Orožen, Ignacij (1881). Das Bisthum und die Diözese Lavant (v nemščini in latinščini). Vol. 4. Celje: J. Rakusch. str. 27–29. COBISS 30015233.
• Pirchegger, Hans (1922). »Die ersten Türkeneinfälle (1396, 1415, 1418)«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark (v nemščini). 18: 67–73.
• Pirchegger, Hans (1976). Geschichte der Steiermark mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben (v nemščini). Gradec: Moser. COBISS 23808001.
• Pitcher, Donald Edgar (1972). An Historical Geography of the Ottoman Empire From Earliest Times to the End of the Sixteenth Century (v angleščini). Leiden: Brill.
• Radics, Peter von (1864). Streffleur, Valentin (ur.). »Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im XV. und XVI. Jahrhundert«. Österreichische militärische Zeitschrift (v nemščini). 1. Wien: Verlag Carl Gerold’s Sohn: 159.
• Richter, Xaver (1818). Hormayr, Joseph von (ur.). »Kaiser Friedrich und Krain«. Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunde (v nemščini). 9 (33–35). Dunaj: Anton Strauß: 125–136.
• Richter, Xaver (1854). »Geschichte der Stadt Laibach«. V Klun, Vinzenz (ur.). Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain (v nemščini). Vol. 2. Ljubljana: Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg. str. 141–232.
• Schmutz, Carl (1822). Historisch topographisches Lexicon von Steyermark (v nemščini). Vol. III. Gradec: Andreas Kienreich.
• Simoniti, Vasko (1990). Turki so v deželi že : turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba. COBISS 19365120.
• Simoniti, Vasko (1991). Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica. COBISS 23753472.
• Slekovec, Matej (1894). »Turki na slovenskem Štajerskem«. Slovenske večernice za pouk in kratek čas. Vol. 48. Celovec: Duštvo sv. Mohorja. str. 3–54.
• Steyerer, Anton (1725). Commentarii pro historia Alberti II ducis Austriae, cognomento sapientis (v latinščini). Vol. 2. Leipzig: Thomas Fritschius.
• Stopar, Ivan (1987). Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. COBISS 20705025.
• Stopar, Ivan (1991). »Obnovi gradu Laško ob rob!« (PDF). Varstvo spomenikov. Vol. 33. str. 35–45. COBISS 51348736.
• Švajncer, Janez J. (1992). Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana: Prešernova družba. COBISS 29731584.
• Štih, Peter; Simoniti, Vasko; Vodopivec, Peter (2008). Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura. Ljubljana: Modrijan. COBISS 2573684.
• Štih, Peter; Vodopivec, Peter; Suppan, Arnold (2025). Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina. Ljubljana: Cankarjeva založba. COBISS 220800515.
• Theuer, Franz (1994). Der Raub der Stephanskrone – der Kampf der Luxemburger, Habsburger, Jagiellonen, Cillier und Hunyaden um die Vorherrschaft im pannonischen Raum (v nemščini). Eisenstadt: Edition Roetzer.
• Trubar, Primož (1575). Catehismus sdveima islagama. Tübingen: Georg Gruppenbach. str. 266–268.
• Voje, Ignacij (1996). Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. COBISS 61071616.
• Voje, Ignacij (2014). Od Osmanov do Celjanov : utrinki preteklosti. Celje: Celjska Mohorjeva družba. COBISS 272188160.
• Valvasor, Janez Vajkard (1689). Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter. COBISS 29952257.
• Vramec, Anton (1578). Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom. Ljubljana: Janez Mandelc. COBISS 71869952.
• Zeiller, Martin (1677). Topographia Provinciarum Austriacaru[m] Austriae Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc (v latinščini in nemščini). Frankfurt (Main): Johan Arnold Cholin.
• Žontar, Josip; Zwitter, Fran (1973). Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Glej tudi

• turška povest