Pojdi na vsebino

Benevento

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Benevento

Beneviento (neapeljsko)
Mesto
Comune di Benevento
Glavne znamenitosti v Beneventu. V smeri urinega kazalca od zgornje leve: Trajanov lok, cerkev svete Sofije, glavni portal katedrale, grad in rimsko gledališče
Glavne znamenitosti v Beneventu. V smeri urinega kazalca od zgornje leve: Trajanov lok, cerkev svete Sofije, glavni portal katedrale, grad in rimsko gledališče
Zastava Benevento
Zastava		Grb Benevento
Grb
Benevento znotraj province Benevento
Benevento znotraj province Benevento
Benevento se nahaja v Italija
Benevento
Benevento
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 41°07′52″N 14°46′41″E / 41.13111°N 14.77806°E / 41.13111; 14.77806
DržavaZastava Italije Italija
DeželaKampanija
Metropolitansko mestoBenevento (BN)
Frazioniglej seznam
Upravljanje
 • ŽupanClemente Mastella
Površina
 • Skupno130,9 km2
Nadm. višina135 m
Prebivalstvo
 (2026)[2]
 • Skupno55.330
 • Gostota423 preb./km2
DemonimBeneventani
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
82100
Klicna koda0824
Zavetniksv. Bartolomeja[3]
Dan24. avgust
Spletna stranUradno spletno mesto
Unescova svetovna dediščina
DelVia Appia. Regina Viarum
Površina130,84 km²
Kriterij
kulturni: iii, iv, vi
Referenca1708-010
Vpis2024 (Neznano zasedanje)
[uredi v Wikipodatkih]

Benevento (italijansko: [beneˈvɛnto] ⓘ; Beneventano Beneviento [bənəˈvjendə]) je mesto in občina (italijansko comune) s 55.330 prebivalci[2] (2026) v italijanski pokrajini Kampaniji, prestolnica pokrajine Benevento, 50 km (31 mi) severovzhodno od Neaplja. Stoji na hribu 130 m nadmorske višine ob sotočju rek Calore Irpino (ali Beneventano) in Sabato. Leta 2020 je imel Benevento 58.418 prebivalcev. Je tudi sedež katoliškega nadškofa.

Benevento se nahaja na mestu starodavnega Beneventuma (= »dober veter«), prvotno Maleventuma (= »slab veter«) ali še prej Maloentona. V obdobju Rimskega cesarstva je bil njegov ustanovitelj po Trojanski vojni Diomed.[4]

Zaradi svojega umetniškega in kulturnega pomena je bila Cerkev sv. Sofije v Beneventu leta 2011 razglašena za Unescovo svetovno dediščino kot del skupine sedmih zgodovinskih stavb, vpisanih iz časa, ko so vladali v Italiji Langobardi (568–774 po Kr.r.).

Zavetnik Beneventa je Sveti Bartolomej (ali Jernej), eden od novozaveznih Jezusovih apostolov, čigar relikvije hranijo v stolnici Marijinega vnebovzetja v Beneventu.

Naselja

[uredi | uredi kodo]

Naselja (frazioni) so: Acquafredda, Cancelleria, Capodimonte, Caprarella, Cardoncielli, Cardoni, Cellarulo, Chiumiento, Ciancelle, Ciofani, Cretazzo, Epitaffio, Francavilla, Gran Potenza, Imperatore, Lammia, Madonna della Salute, Masseria del Ponte, Masseria La Vipera, Mascambruni, Montecalvo, Olivola, Pacevecchia, Pamparuottolo, Pantano, Perrottiello, Piano Cappelle, Pino, Ponte Corvo, Rosetiello, Ripa Zecca, Roseto, Santa Clementina, San Chirico, San Cumano (inc. Nuceriola), San Domenico, San Giovanni a Caprara, Sant'Angelo a Piesco, San Vitale, Scafa, Serretelle, Sponsilli, Torre Alfieri in Vallereccia.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pogled na Rimsko gledališče v Beneventu.
Vseobsežen pogled na Benevento z gore Pentime (Taburno Camposauro)
Beneventsko vojvodstvo okoli leta 1000; vidi se tudi obseg Velike Karantanije
Gospodarji skozi zgodovino

Antika

[uredi | uredi kodo]

Beneventum je bil kot Maleventum eno glavnih mest Samnija, ki je ležalo na Apijski cesti, 51 km vzhodno od Kapue na bregovih reke Kalora (danes Calore). Obstaja nekaj neskladja glede plemena, ki mu je pripadalo: Plinij Starejši ga izrecno pripisuje Hirpinom, medtem ko je Livijevo besedilo nekoliko nejasno in Ptolemaj meni, da mesto pripada Samnitom, ločeno od Hirpinov.[5] Vsi antični pisci se strinjajo, da je mesto izredno starodavno, pri čemer Gaj Julij Solin in Štefan Bizantinski pripisujeta njegovo ustanovitev Diomedu. Zdi se, da so to legendo sprejeli meščani, ki so se v času Prokopija pretvarjali, češ da razkazujejo okle kalidonskega merjasca kot dokaz svojega porekla.[6] Sekst Pompej Fest pa je pripovedoval, da je mesto ustanovil Odisejev in Kirkin sin Avzon, kar kaže na to, da je bilo to mesto v pradavnini, preden so ga osvojili Samniti, Avzonijsko. V zgodovini se namreč prvič pojavi kot samnitsko[7] in je moralo biti že takrat mogočno, saj si ga stari Rimljani med prvima samnitskima vojnama niso upali napasti; zdi pa se, da je padlo v njihove roke med Tretjo Samnitsko vojno.

Benevento je bil zagotovo v oblasti Rimljanov leta 274 pr. Kr. r., ko je Pira porazil v bitki pri Beneventu (275 pr. n. št.) konzul Dentatus.[8] Šest let pozneje (268) so si še naprej prizadevali zavarovati njegovo posest z ustanovitvijo rimske kolonije z rimskimi državljanskimi pravicami.[9] V tem času so mesto preimenovali v Beneventum (=Dober veter) namesto prejšnjega, ki se je glasilo Maleventum (=Hud veter), kar je za praznoverne Rimljane pomenilo slabo znamenje; zato so mu dali novo ime z bolj srečo prinašajočim pomenom.[10] Starejše oskansko ali samnitsko ime je bilo najbrž Maloeis ali Malieis (starogrško: Μαλιείς), od koder izhaja oblika Maleventum. Na podoben način so dobila ime mesta kot Agrigentum iz Acragasa (zdaj Agrigento), Selinuntium iz Selinusa (katerega ruševine so zdaj v Selinuntu) itd.[11]

Papeška vladavina

[uredi | uredi kodo]
Mesto Benevento na srednjeveški litografiji
Papeški Benevento na zemljevidu iz 18. stoletja

Benevento je mirno prešel v posest papežev, ko ga je svetorimski cesar Henrik III. odstopil Leonu IX. v zameno za papeževo soglasje k ustanovitvi škofije Bamberg (1053). Beneventski nadškof Landulf II. si je prizadeval za napredne spremembe, a se je tudi zavezal z Normani in je bil za dve leti odstavljen. Benevent je bil temelj posvetne moči papeštva v južni Italiji. Papež je vladal prek upravnikov (rektorjev), ki so stolovali v tamkajšnji palači. Kneževina je ostala papeška posest do 1806, ko jo je zasedel Napoleon in jo podelil svojemu ministru Talleyrandu z nazivom neodvisnega kneza, ki pa sem ni prihajal in pravzaprav dejansko niti ni vladal svoji Kneževini; 1815 je po hudih Napoleonovih porazih papeštvo dobilo Benevento nazaj. Leta 1860 so zasedli garibaldisti južno Italijo in tudi Benevento v toku vojn za združitev Italije.[12]

Za časa svojega papeževanja je Benevento obiskalo več papežev. 1128 je Honorij II. poskušal privabiti v mesto Rogerja II., da bi se pogovorila o mirovnih pogojih, vendar je Roger povabilo zavrnil, češ da se bi v mestu ne počutil varno; zato sta se srečala na mostu blizu mesta. Le leto kasneje se je mesto uprlo in Honorij je moral prositi istega Rogerja za pomoč.[13]

1130 je Anaklet II. pobegnil iz Rima v varno mesto Benevento, potem ko je zvedel, da njegov tekmec Inocenc II. pridobiva priznanje na severu.[14] Ko je Anaklet imenoval Rogerja za sicilskega kralja, mu je podelil pravico, da vpokliče meščane v vojaško službo, čeprav je mesto ostalo pod papeško oblastjo.[15] Državljanom odločitev ni ugajala, saj niso želeli priljučitve k na novo ustanovljenemu kraljestvu. Ko je Roger napadel Roberta Kapuanskega in začel državljansko vojno, se je Benevento postavil na Robertovo stran in Anakletove podpornike izgnal iz mesta.[16]

Najnovejša zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po Združitvi Italije je Benevento postal glavno mesto nove Pokrajine Benevento, in si je opomogel s pridobitvijo ozemlja, ki je prej pripadala razpuščenemu Kraljestvu dveh Sicilij. V naslednjih desetletjih se je mesto razširilo in gospodarsko okrepilo; tradicionalnemu kmetijstvu – zlasti gojenju tobaka in žita - se je pridružilo slaščičarstvo, strojništvo, alkoholna (likerji), lesna in opekarska industrija.

Med drugo svetovno vojno je bilo zaznati tudi odporniško gibanje zoper fašizem. Ključni položaj Beneventa v železniški povezavi med Rimom in Apulijo pa je prispeval, da so zavezniki mesto poleti 1943 močno bombardirali. V teh napadih so ubili 2000 ljudi, od 40.000 prebivalcev jih je postalo 18.000 brezdomcev, polovica mesta pa je bila razrušena.[17][18][19][20] Najhujše uničenje so pretrpeli industrijski predeli, vendar so zavezniki napravili veliko škodo tudi v starem mestnem jedru, kjer so tako hudo poškodovali Beneventsko stolnico, da jo je bilo mogoče temeljito obnoviti šele šestdesetih let.[21][22][23] Po italijanski kapitulaciji so mesto za nekaj časa zasedli Nemci, dokler ga niso 2. oktobra 1943 osvobodile zavezniške sile.

2. oktobra 1949 je Benevento poplavila reka Calore Irpino. Mestno prebivalstvo je naraščalo, kar je povzročilo dokaj nenadzorovano stanovanjsko gradnjo. V zadnjih letih so zato v starem mestnem jedru strokovno in pod skrbnim vodstvom spomeniškega varstva in obilno državno podporo obnovili več strodavnih poslopij neprecenljive vrednosti. Benevento pa je postal tudi sedež Sanijske univerze in dobil nekaj raziskovalnih ustanov.

Znamenite osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Slikovna zbirka

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Classificazioni statistiche – anno 2026«. www.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 21. februar 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  2. 1 2 »Resident population by age, sex and marital status on 1st January 2026«. demo.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 1. januar 2026. Pridobljeno 1. aprila 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  3. ↑ »Comune di Benevento«. Comuni di Italia. Pridobljeno 31. marca 2021.
  4. ↑ One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Benevento". Encyclopædia Britannica. Vol. 3 (11th ed.). Cambridge University Press. pp. 727–728./Del besedila je iz knjige "Benevento" (1911) Encyclopædia Britannica, ki je sedaj v javni lasti.
  5. ↑ Plinij iii. 11. s. 16; Livij xxii. 13; Ptolemaj iii. 1. § 67.
  6. ↑ Gaj Julij Solin 2. § 10; Steph. B. s. v.; Prokop. B. G. i. 15.
  7. ↑ Livij ix. 27.
  8. ↑ Plutarh Pir. 25; Frontinus Strategemata iv. 1. § 14.
  9. ↑ Livij Epit. xv.; Velleius Paterculus i. 14.
  10. ↑ Plinij iii. 11. s. 16; Liv. ix. 27; Fest. s. v. Beneventum, str. 34; Steph. B. s. v.; Prokop. B. G. i. 15.
  11. ↑ James Millingen, Numnismatique de l'Italie, str. 223.
  12. ↑ One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Benevento". Encyclopædia Britannica. Vol. 3 (11th ed.). Cambridge University Press. pp. 727–728.
  13. ↑ Matthew, Donald (1992). The Norman Kingdom of Sicily (v angleščini). Cambridge University Press. str. 32. ISBN 9780521269117.
  14. ↑ Matthew, Donald (1992). The Norman Kingdom of Sicily (v angleščini). Cambridge University Press. str. 34–35. ISBN 9780521269117.
  15. ↑ Matthew, Donald (1992). The Norman Kingdom of Sicily (v angleščini). Cambridge University Press. str. 36–37. ISBN 9780521269117.
  16. ↑ Matthew, Donald (1992). The Norman Kingdom of Sicily (v angleščini). Cambridge University Press. str. 42–43. ISBN 9780521269117.
  17. ↑ »Il Sannio sotto le bombe. Le incursioni aeree sulla provincia di Benevento durante la Seconda guerra mondiale«. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  18. ↑ "Benevento 1943", una mostra sui bombardamenti che colpirono Benevento
  19. ↑ »Benevento' 43«. Archivio – la Repubblica.it. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  20. ↑ »A Benevento un'area intitolata alle 2mila vittime dei bombardamenti americani del '43 | NTR24.TV – News su cronaca, politica, economia, sport, cultura nel Sannio«. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  21. ↑ »Gazzetta di Benevento«. www.gazzettabenevento.it. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  22. ↑ »Bombe su Benevento, gli orrori del settembre 1943«. Canale58. Pridobljeno 17. decembra 2020.
  23. ↑ Siegmund, Albador Daniel. »I bombardamenti su Benevento nel 1943 in cinque fotografie aeree dei "National Archives" di Washington in: Samnium LXXIX (2006), S. 229–243«. Pridobljeno 17. decembra 2020 – prek www.academia.edu. {{navedi časopis}}: Navedi journal potrebuje |journal= (pomoč)

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(angleško)
(italijansko)
(francosko)
  • Jean-Marie Martin, Antroponymie de l'Italie méridionale lombarde (VIIIe- IXe siècles), dans Mélanges de l'École Française de Rome, 1995,207-2, pp.233-342.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(italijansko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Benevento&oldid=6725573«